»Naša tema je seveda izbris, a širša tema je nacionalizem, ki postaja vse bolj militanten. Spomenik bo v tem primeru rdeča cunja za naše sodržavljane, ki jih je treba izzivati.«

»Del poprave krivic in zadoščenja izbrisanim je tudi to, da je o izbrisu treba vedeti in poskrbeti, da bodo vedeli tudi vsi za nami. Zato ohranjanje državljanskega spomina pomeni tudi graditi hrbtenico družbe in preprečiti, da bi se kaj takega lahko ponovilo.«

»Moj občutek je, da se kot družba ne učimo v polnem obsegu, da ne bi ponovili napake. Lekcija, ki sem jo jaz razbral iz te situacije, je, da je treba demokracijo vztrajno negovati. Ne obstaja naučena lekcija, s katero se potem ne bi bilo več treba ukvarjati.«

»Naj bo ta park in ta spomenik majhen obliž na to rano, naj bo vsaj simbolika, naj se tukaj družijo ljudje dobrih misli, dobrih src in dobre energije, vam dajejo podporo in se pogovarjajo o tem, kako naj se takšne stvari nikoli več ne ponovijo.«

»Ne obstajajo naučene zgodovinske lekcije, ki jih ne bi bilo treba več ponavljati.«

»Spomenik ne rešuje nobenih težav, je pa obliž na 'krvavo rano izbrisanih'.«

»Se je kot otrok izbrisanih od leta 1992 spopadal z institucionalnim rasizmom, ki še danes pušča močan odtis na našem šolskem in družbenem sistemu.«

»Dobivamo grožnje.«

»To pomeni, da je tema prava in se je z njo treba ukvarjati.«

»Gre za napade tako z leve, anarhisti, kot z desne, nacionalisti.«